Dvojni vezani kozolec s starejšo konstrukcijsko zasnovo s tremi pari oken je bil v širšem geografskem prostoru že posebnež. Posamezne podporne ročice se že artikulirajo ločeno od bran, vendar še vedno ostajajo zgolj konstrukcijske, brez vsakršnega oblikovanja. Pročelje kozolca deluje konstrukcijsko umerjeno in statično zadostno brez pretiranega nizanja konstrukcijskih elementov in likovno preprosto ter učinkovito z edinim oblikovalskim posegom na sredinskem stebriču, prav v težišču pročelja, kjer se križajo osrednje brane.